Zakaj obiskati?
Seveda ima Bric hišne posebnosti, ki si jih gostje želijo vse leto, zato ne gre brez domačega pršuta in salam, brez goveje juhe ob sezonski, brez njokov, štrukljev, rezancev, brez Italijanov, ki hodijo na tatarski biftek, brez stalnih gostov , ki prisegajo na zrezek Bric, tudi ne brez kalamarov, orade in postrvi, in, seveda, brez gozdnih sadežev na hišni palačinki. Toda prave posebnosti te domače gostilne na meandru reke Vipave so v preprostosti njene sezonske kuhinje, ki ponuja le tisto, kar - trenutno je!
Zato se je v Gostilno Bric potrebno vračati. Vse leto zaradi skutnih štrukljev s pršutom, vsak mesec pa zaradi sezonskih jedi, enkrat so šparglji, drugič pa kostanji, ribe, divjačina, divja in vrtna zelišča, briški, vipavski in kraški vplivi, saj je tukaj, v mili klimi, na čistem zraku in ob bistri vodi, narava v vseh letnih časih darežljiva, Katjuša v kuhinji pa trmasta.
To je, namreč, iskreno kuhanje, ki je ponosno, da kuha le tako kot zna, kot je tradicija in kot je tukaj doma(če). To je kuhanje, ne chefovanje. Toda to so vseeno Katjušine jedi, ne pa le domače! Njihova odlika je, da so preproste, njena pa, da so dobre. Oboje pa zato, ker se ne spreminjajo jedi, temveč letni časi. In zato, ker ima vsak svoje posebnosti, hišne jedi ne potrebujejo posebnih kuharskih veščin, saj so raje iskrene, pristne in naravne. To jih dela drugačne in Bricove. Takšne, namreč, niso, ker bi tako hotele, temveč, ker drugi, ki niso več le družinski, nimajo še zaprto med kosilom in večerjo, in ne kuhajo le domače, tako več nočejo in ne morejo. Bric pa še hoče in zna!
Kaj priporočamo?
Bric je družinska gostilna! Ko je bila Katjuša noseča, so gostje rekli, naj raje zaprejo, da jim drugi ne bi pokvarili okusa … Zdaj hči mami pomaga v kuhinji, mož pa skrbi za goste. Starši imajo kmetijo, ki gostilno oskrbuje z zelenjavo. Ko je gostov več, priskoči na pomoč v kuhinji še sestra. Zaradi tega imajo raje manj, a zato nimajo težav. Vsi gostje sicer ne razumejo, zakaj je med kosilom in večerjo zaprto, toda zato imajo večinoma stalne goste. Gostilna Bric ne potrebuje interneta in nima fejsbuka. Zato jih najdejo le gostje, ki jih hočejo. Zato jih obvezno poiščite, ko je mesec špargljev, ki v Mirnu niso le divji in zeleni, temveč tudi beli, ki jih zna prav Bric najboljše pripraviti, priporočeno pa vedno, ko se vam zahočejo iskrene, sezonske, domače jedi.
Prostor
Vhod, ki ob meandru gostilniško vabi, stara vrata, ki med jedilnicama vabijo na tradicionalne jedi, skrbni pogrinjki, ki vedo, da se tukaj dobro je. A najlepše je v toplih dneh, ki jih je tukaj veliko, na vrtu za hišo.
Vinska ponudba
Tukaj se k preprostim jedem pijejo preprosta vina, torej odprta, belo je briško, beli pinot in chardonnay, od Kosa, od rdečih pa merlot od Kosa in refošk od Bordona.
Besedilo: Uroš Mencinger, Šola okusov
Izbrane jedi iz menija
Jedi narekujejo sezonske sestavine.
Skutni štruklji
Skutni štruklji s popečenim pršutom. Z njimi je potrebno začeti. Ker potem ti je jasno, zakaj ima Bric pretežno stalne goste in drugih 'ne potrebuje', zakaj ima kuharica rada čiste okuse, brez pretiravanja z začinjanjem, kaj misli s tem, ko pravi, da kuha le domače, in zakaj so ti štruklji ob spreminjajoči se sezonski ponudbi vse leto aktualni. To so, namreč, odlični skutni štruklji! To pa zato, ker so v deželi skutnih štrukljev, kar pomeni, da jih imajo vsi in povsod, Bricovi štruklji - preprosto boljši! Testo je dovolj elastično, dovolj debelo in dovolj mehko, da je prepoznavno štrukljevo, skuta pa je dovolj suha, sladka in rahla, da nadev testa ne prekriva, temveč ga dopolnjuje. Tem odlikam, ki so za dobre štruklje pogoj, pa Bric doda še presenečenje: čeprav štruklje grizeš in žvečiš, je občutek penast, tako nežni, rahli in mehki so. To je tisto, kar je res domače! Ni, namreč, domače avtomatsko vse, kar ni iz trgovine in industrije, saj ni vseeno, je dobro ali ne, znajo domači kuhati ali ne. Res domače je le, ko domača kuharica doda svojo 'roko' (= izkustveno znanje), zaradi česar so 'enaki' štruklji (po istem receptu) nekaj posebnega (= preprosto boljši). Popečen pršut? Čeprav so štruklji posebni že brez vsega (tudi brez generičnega nejesenskega motovilca in puhle redkvice bi šlo), je pršut tam, kjer se združita Kras in Vipavska dolina, posebnost obeh svetov, zato je njegova prisotnost nujna.
Njoki s koprivami
Njoki s koprivno kremo in mladim sirom. Če v Brica ne greš kot Italijani na tatarski biftek za dva po ceni ene jedi, po katerem ne moreš nič več od (ene) palačinke, temveč kot radovednež, ki bi v domači gostilni rad poskusil vse, kar je trenutno 'na razpolago', potem te v vmesnem sezonskem času ne zmotijo še eni njoki. Kajti, četudi so ti 'celoletni', vseeno niso generični (= s paradižnikom, ragujem ali gorgonzolo). Seveda bi jih imel (še) raje, če ne bi bili v omako le dodani, temveč bi se z njo združili v jed, a 'koprivna krema', četudi ji izdatno pomaga špinača, je dovolj drugačna, da tudi mladi sir, čeprav bi bil še boljši malo dimljen (rikota), pride do izraza. Preprostost je odlika domačega Brica.
Primorski zrezek
Primorski zrezek z jurčki: rostbif, polnjen s pršutom in sirom, z jurčki, na žaru, ocvrte bučke, bela polenta. Hišni zrezek - ob rostbifu Bric, ki je tudi s pršutom, a prelit z gorgonzolno omako -, ki ima svojo prepoznavnost. Razlikuje se namreč od podobnih hišnih gostilniških zrezkov drugod, ki se utapljajo v težkih omakah, obilju smetane in/ali všečnosti cvrtja. Ta zrezek pa pozna svoje bistvo - da je to jed, ki je bila hitra hrana še preden so izumili fast food, in je bila zato hitrost njena odlika. Točno, bistvo zrezka je v tem, da je sveže in hitro pečen, torej pripravljen sproti, takrat, ko ga gost naroči. In točno takšen je primorski zrezek v Bricu, dve rezini tankega rostbifa, med njimi tanka feta pršuta in ne preveč sira, vse skupaj pa hitro/naravno pečeno, brez motečih dodatkov, zgolj s soljo in poprom na mesu in peteršiljem na jurčkih, z iskrenimi rezinami gob, ki so v gobji sezoni sveže, zato dišeče, čvrste in izrazite. Za malo všečnosti cvrtja poskrbijo bučke, za (primorsko) ime pa bela polenta.
Panakota
Panna cotta, hruška pituralka, češpljev mousse. Kuhana smetana je na Primorskem obvezna. A Bric se le s tem razlogom ne zadovolji; pa čeprav bi bili že s tem, da panakota ni iz vrečke, temveč je res domača, zadovoljni številni njegovi stalni gostje. Pri tej sladici, namreč, ne gre za panakoto, temveč za vse drugo okrog nje. Z njo Gostilna Bric sladko dokaže svoj občutek za sezonskost! Na enem koncu je češpljev mousse. V 'originalu' je sicer kakijev, toda v začetku oktobra kakiji še niso (bili) zreli, slive pa še. In na drugem koncu je bila zimska hruška Pituralka; ki je letos pohitela in je bila že omedena (tudi s pomočjo medu čez panakoto); ki je vedno hitrejša od kakijev; ki je stara goriška hruška; in je najboljša, ko je pečena! Panakota ne bi bila tako dobra, če ne bi vsega tega vedeli.
Galerija
Rezervacija mize
Gostilna Bric - Miren
Izberite datum, uro in število oseb. Gostilna vam bo rezervacijo potrdila.
Gostilna Bric - Miren
Izberite datum, uro in število oseb. Gostilna vam bo rezervacijo potrdila.
Ocene gostov
Miren
Pokaži potGostilne v bližini
Razišči regijo
Zahodna SlovenijaGostilna Ravbar
Ravbar je domača gostilna, v kateri že več kot sto let ne moreš zgrešiti. Ni preveč fino, da ne bi bili plašči vrženi čez naslone stolov, a je zato lepo pogrnjeno.
Zahodna SlovenijaGostilna pri Lojzetu
Odkar imamo v Sloveniji mišelinke, jih je dovolj, da ima lahko vsak mesec rojstni dan, obletnico, zmago ali srečo. A zaradi tega vsaka pride na vrsto le, če je sreča mila in letina obilna, največ enkrat na leto.
Zahodna SlovenijaGostilna Domačija Ražman
Ker je Ražman ob cesti, po kateri se je včasih več potovalo, ima na parkirišču, pod širokim napuščem, v zimskem vrtu in v več velikih jedilnicah preveč prostora. Ker je zato na jedilnem listu tudi preveč jedi, se je potrebno omejiti.