Gostina Penzion Keber

O gostilni

Vsak dan kot v nedeljo

Vsak dan kot v nedeljo

Takšnih gostiln je pri nas vse manj. In to ni dobro. Zato veseli, ker je stari Keber tako trdno sredi novih Domžal, ki so mu sicer vzele vrt in mu dodale picerijo. Kovačeva gostilna, ki je tukaj že od 1785, nima le za stoletja preteklosti, temveč ima tudi za tri sinove prihodnosti.

Takšnih gostiln je pri nas vse manj. Vstopiš, pa veš, kaj so danes zjutraj tako zgodaj začeli mešati v največjem loncu. Keber je sredi mesta še vedno gostilna, kjer je ‘stara’ gostilničarka v kuhinji, njeni stari gostje pa za mizo pri peči. Gostilna, ki je domača zato, ker še vedno ponuja vse tisto, kar ni več moderno, a imamo vseeno še vedno vsi najraje!

Kje pa še lahko dobiš ocvrte žabje krake, možgane z jajci in gratinirane polže, a tudi koktajl z rakci in orehove palačinke s šodojem, pa rezance, fritate in žlikrofe v goveji juhi ter srno v lovski omaki in v kotličku s svečo? Kjer imajo nadevana prsa in svinjsko pečenko, nimajo kot Keber tudi ocvrtega in pečenega piščanca, in kjer so doma koline, so vegetarijanci lačni, Keber pa je znan tudi po zelenjavnih žlikrofih v sirovi omaki in cvetači po hišno. Kar je drugje nedeljsko kosilo, je pri Kebru vsak dan južina, saj je takšna njegova tradicionalna gostoljubnost!

Kebrova ponudba je tako široka, da vsak nekaj najde. Če uspe izbrati … Zato je najbolje vprašati gostilničarko in kuharico Ireno Kovač, kaj priporoča. Zanjo za začetek rakov koktajl s toplim kruhkom, za glavno pa file postrvi na ajdovi kaši, ki “vas v trenutku popelje v raj“. Zanj pa gratinirane polže, potem srno v lovski omaki, in za zaključek še dišeče, sladke sirove štruklje z drobtinami. “Lahko pa si oba razdelita gratinirane školjke iz krušne peči.“

Domačna tradicionalnost Kebrove dvestoletne gostilne ne sedi le na brokatno oblazinjenih klopeh, ki obdajajo rdeče pogrnjeno jedilnico, temveč čez cvetove vrtnic zvedavo zre skozi okna, kako domžalski mestni živžav uravnajo semaforji, ki so že zdavnaj obkolili staro gostilno. Keber je sredi mesta, ki se širi in razvija, še vedno domača gostilna z letnim vrtom, ki pa ima tudi picerijo in penzion.

Hišne in lokalne jedi

Rakov koktajlVčasih je bil rakov koktajl tako velika moda, da se je udomačil tudi v domačih slovenskih gostilnah. A od takrat se je toliko spremenilo, da so rakci že povsod, le v ‘koktajlih’ ne več, pravih domačih gostiln pa je tako vse manj. Zato se v Kebru počutiš res domače, ko je še vse po starem, tak je kozarec, takšni so okraski (limona, kodrasti peteršilj, paradižnik) na njegovem robu, takšna je koktajl omaka (majoneza in kečap), in takšna je solata, ki mehko postilja repkom tajskih (ali kitajskih) rakcev. Ker pa so se časi vendarle spremenili, sta zraven še sveže pečeni kruhovi palčki iz pizza peči. Nostalgija.

Možgani z jajciDobrih domačih gostiln ne opevajo poceni malice do 12. ure, temveč dobre jedi za ‘malico’ kadarkoli! Za to pomembno ‘disciplino’ slovenskih domačih gostiln ima Keber kar tri adute iz arzenala tradicionalne, ne le slovenske, temveč mednarodne kulinarike minulega stoletja: žabje krake, gratinirane polže in možgane z jajci. Včasih so bile to gostilniške jedi, ker jih doma niso kuhali, saj so žabji kraki bili le v žabji sezoni in po dobrih zvezah, polži so bili le francoski in temu primerno dragi, možganov pa je bilo v mesnicah dovolj le za gostilničarje. Danes pa to niso več gostilniške jedi, ker se vse to dobi vse leto … Ampak, ker je paniranje žabjih krakov zamudno, polži nas spominjajo na škodljivce na vrtu, možganov pa nas je strah zaradi norih krav, to niso ‘naše’ domače jedi. Zato pa so toliko večje specialitete v gostilnah, ki jih (še) imajo!

Pujsek po KebrovoSvinjski laks kare polnjen z radičem in sirom. Ker so svinjska ledja brez kosti tudi brez maščobe, so v kosu za pečenko, sicer pa za zrezke. Ker je nemastno in pusto meso vedno bilo in še je odlika za večino, pa vsak dober hišni zrezek potrebuje še malo pomoči. Najlažje gre (generično) s težkimi in že pripravljenimi omakami (sirova, gobova, smetanova …). Zato gre Kebrovemu hišnemu pujsku v čast, da je spremljava bolj domiselna in sveža. Takšen zrezek je, namreč, potrebno hitro opeči, kar je ravno dovolj, da se topljivi sir na pol stopi, aromatični radič pa karamelizira.

Srna v kotličkuSrna v lovski omaki s kruhovim cmokom in brusničnim džemom. Kebrova gostilna je v Domžalah že od 1785. Kotlički, v katerih svečano prinesejo srno v lovski omaki in na lesenem podstavku z grelno svečo na mizo, sicer niso toliko stari, a zbudijo enako količino nostalgije. Tako smo bili včasih veseli, ko so nas tako fino postregli; oziroma, to je bil fine dining takrat, ko še nismo znali tovrstno-angleško. Kebrov kotliček izda, da se je srna kuhala v velikem ‘kotlu’, ker je le v njem imela dovolj časa, da je postala tako mehka in da je naredila tako bogato omako. Kar je potem dodala smetana, je bilo le za barvo in všečnost, sicer pa je ostalo iskreno in boljše kot marsikje.

Mnenja gostov

Še ni mnenj. Bodite prvi, ki ocenite to gostilno.